O šoli

»Postati in biti učitelj, učiti in vzgajati otroke je nekaj najlepšega in najzahtevnejšega, kar lahko človek počne. Biti učenec pa je ravno tako lepo, saj se ta ves čas uči in postaja modrejši. Za učitelja je najlepše to, da ga učenec preraste« (Anthony de Mello).

Osnovna šola Loka Črnomelj je bila ustanovljena poleti leta 1989. Imenuje se po naselju, v katerem stoji njeno poslopje. Že od prvega dne ustanovitve smo v Občini Črnomelj šola z največjim številom učencev, najobsežnejšim šolskim okolišem in najštevilčnejšim pedagoškim kadrom.

Našo šolo obiskujejo učenci iz KS Črnomelj, Butoraj, Dobliče, Kanižarica, Griblje, Petrova vas, Talčji Vrh, Tribuče in Adlešiči. Posebnost naše šole je, da se kar 70 % otrok v šolo vozi. Šolski okoliš je razdrobljen, saj prihajajo naši učenci iz 50 različnih vasi in zaselkov. Z reformo osnovnošolskega šolstva se je v letu 1960 začelo postopno ukinjanje šol v manjših krajih in prešolanje učencev v šolo v Črnomlju. V šestdesetih in sedemdesetih letih so prenehale delovati šole v Tribučah, Dobličah in na Talčjem Vrhu, vsi učenci iz teh vasi se zdaj šolajo na OŠ Loka Črnomelj.

Spremembe in novosti, ki so jih prinašale številne šolske reforme, smo sprejemali in jih z ustreznimi didaktičnimi pristopi avtonomno uvajali v šolsko prakso. Med najbolj odmevnimi je bila uvedba devetletke, na katero smo se zavzeto, strokovno in z optimizmom pripravljali; z vrsto didaktično-metodičnih pristopov smo uvajali integrirani pouk, opisno ocenjevanje, projektno metodo dela, delo z nadarjenimi učenci in z učenci s posebnimi potrebami, nivojski pouk …

»Učitelj mora pritegniti otroška srca s svojo naklonjenostjo, s tovariškim odnosom in z ljubeznijo do otroka« (Jan Amos Komensky). Soustvarjati moramo skupaj v medsebojni naklonjenosti, le tako bodo dani pogoji za razmah novih zamisli in dosežkov. Pridobivanje novega znanja in vzgajanje ni samo domena šole, pravilno mero avtoritativnosti in permisivnosti rešujemo skupaj s starši, ki z družinsko vzgojo prevzemajo odgovornost za otrokovo samostojnost. Učitelji poskušamo s starši sooblikovati pošten odnos, dobro voljo in strpnost drug do drugega.

V slovenskem prostoru se vse bolj uveljavljajo vrednote potrošniške družbe, ki znanje, delovne navade in medsebojne odnose postavljajo na rob. Zato se v procesu poučevanja večkrat dotikamo tudi etičnih vprašanj in dajemo poudarek humanosti, skrbi za sočloveka ter ostalim socialnim veščinam. Naše delo je usmerjeno v znanje, odgovornost, ustvarjalnost in varnost. Vsak učenec je pomemben, iščemo nadarjene na vseh predmetnih področjih. Sodelovanje s širšim in lokalnim okoljem je naša stalnica, še toliko bolj, ker naši učenci prihajajo iz devetih krajevnih skupnosti. Smo šola, ki se lahko ponosno ozre v preteklost, kar potrjujejo uspehi številnih generacij. Mnogi posamezniki so uspeli na različnih področjih kulturnega, športnega, javnega ali gospodarskega udejstvovanja in mnogi so uspeli kot ljudje, ki so znali poiskati srečo ter jo deliti z drugimi.

Šola do sedaj ni imela popolnoma idealnih pogojev dela. Materialni pogoji so le nekateri od elementov kakovosti izobraževanja, niso pa odločilni. Dobri učitelji so sposobni s svojim strokovnim znanjem in z nadarjenostjo za pedagoški poklic kompenzirati manjkajoče materialne pogoje. Takih pa na naši šoli ne manjka, kar kažejo rezultati našega dela. Učenci so aktivni udeleženci učnega procesa in ne samo pasivni sprejemniki »visoke modrosti«. V preteklih letih smo se vsi skupaj veliko izobraževali na različnih področjih in nedvomno je dober učitelj tisti, ki se tudi sam nenehno izobražuje.

POGOJI DELA V ZGODOVINI ŠOLE

Gradbena dela od leta 1989 pa do danes:

  • v šolskem letu 1994/95 je bilo zgrajeno avtobusno postajališče;
  • maja 1996 je šola pridobila nove upravne prostore, ki so bili zgrajeni nad šolsko kuhinjo, in prvo računalniško učilnico, adaptirali so se WC-ji za učence;
  • leta 2000 je bil zgrajen prizidek za predmetni pouk.

Leto 2000 je bilo za učence in učitelje naše šole praznično, saj smo z dograditvijo prizidka s štirinajstimi učilnicami rešili prostorsko stisko, a s tem nismo rešili vseh materialnih potreb predmetnega pouka.

Prostorska stiska v zgodovini šole:

  • pouk v popoldanski izmeni (po en oddelek 2., 3. in 4. r.) od ustanovitve do leta 2000;
  • učenci od 1. do 4. razreda so imeli pouk v najetih učilnicah Srednje šole Črnomelj od ustanovitve leta 1989 do šolskega leta 1995/96;
  • od leta 1995/96 do leta 2000 so se učenci dnevno vozili na podružnično šolo v Adlešičih in Gribljah.

Ob šoli imamo šolsko kuhinjo, ki je bila zgrajena leta 1980. Šola nima lastne telovadnice, zato imajo naši učenci pouk športa v dvorani Srednje šole Črnomelj, izvaja pa se tudi na igrišču NK Bela krajina.

Stari del šole iz leta 1967 je močno načel zob časa, saj je energetsko potraten in se ga ne da sanirati. Decembra 2014 je gradbena stroka podala mnenje, da je cena za obnovo in adaptacijo višja kot gradnja popolnoma novega objekta. Leta 2015 smo obnovili nevarno streho v jedilnici šole.

Zaradi zastarelosti starega dela je v letih 2015–2016 občina Črnomelj na podlagi javnega razpisa izpeljala pridobitev projektne dokumentacije za novo gradnjo šole in delno rekonstrukcijo starega dela. V razvojnih programih občine je v prihodnjih letih načrtovana investicija v OŠ Loka Črnomelj.

Gradnjo šole smo načrtovali še pred neurjem, saj je bilo pravnomočno gradbeno dovoljenje izdano v mesecu marcu 2018. S strani šolskega ministrstva, občine in vodstva šole so med poletnimi počitnicami potekale intenzivne priprave.

Trenutno čakamo, da se bo občina uskladila s šolskim ministrstvom o razdelitvi stroškov gradnje in o deležih sofinanciranja pri naložbi.

Naša pozitivna naravnanost in usmerjenost v skupne cilje nas vodijo na še dolgo pot, da opravimo svoje poslanstvo.

Ravnateljica
Damjana Vraničar

Zgodovina

Pomembnejši dogodki iz življenja in dela šole

Leto 1988/89

sta se oblikovali dve popolni osemletki pod enim vodstvom.

»Pobuda za organizacijo OŠ Mirana Jarca v dve popolni in samostojni osnovni šoli je bila dana 13. 10. 1986 na zboru delavcev šole. Pobuda je slonela zlasti na pedagoški osnovi, saj je tedanja organiziranost povzročala vrsto težav. Učitelji so si želeli, da bi bil pedagoški proces zaokrožen, učenci in učitelji naj bi delali v eni stavbi in eni izmeni. Želje zaposlenih so dobile potrditev v smernicah Zavoda za šolstvo Slovenije, po katerih je učinkovita le manjša šola, saj  se v taki šoli lažje načrtuje in izvaja pedagoški proces in povezuje z okoljem. V šolskem letu 1987/88 so bili narejeni prvi koraki, pouk je bil organiziran od prvega do osmega razreda tako v Župančičevi ulici kot v Loki.«

(Iz poročila Komiteja za družbeni razvoj Občine Črnomelj)

Leto 1989/90

Po dveh letih priprav in zapletov se je enotna OŠ Mirana Jarca razdelila na dve samostojni osnovni šoli. Naša šola je postala OŠ Loka Črnomelj, pravno in formalno se je to zgodilo med počitnicami.

Šolsko leto smo začeli z novim imenom in elanom. Začela se je zgodovina OŠ Loka Črnomelj. Ravnatelj je postal učitelj slovenskega jezika Mirko Čadonič, pomočnika ravnatelja pa v začetku ni imel, kar je povzročalo kar precej težav v organizaciji dela in v nekaterih še nerešenih vprašanjih z OŠ Mirana Jarca. 6. novembra je bil za pomočnika ravnatelja imenovan učitelj razrednega pouka Darko Kočevar. V začetku drugega polletja je postala v. d. ravnatelja učiteljica matematike in fizike Darinka Rogina.

V lastni stavbi je primanjkovalo prostora, šest oddelkov razredne stopnje je imelo pouk v stavbi Srednje šole Edvarda Kardelja, trije oddelki pa so bili v popoldanski izmeni.

Naša šola je imela še šolsko njivo, sadovnjak in zasajen gozdiček.

Največji problem na naši šoli je predstavljala dotrajana in življenjsko nevarna električna napeljava. Del šole je bil popravljen 1988. leta, za drugi del pa smo komaj in s pomočjo širše družbene skupnosti zbrali potreben denar. To nam je uspelo z veliko prepričevanja, dokazovanja in tudi groženj o nevarnosti za učence in zaposlene. Vodstvo šole je imelo pri teh prizadevanjih veliko podporo v Svetu šole in ostalih organih šole. Med poletnimi počitnicami je bila prenovljena električna napeljava in prebeljene učilnice.

V tem šolskem letu smo 29. septembra še zadnjič proslavili dan pionirjev, ki je povsem izgubil svoj nekdanji sijaj in je bil že tako bolj kulturno in nepolitično obarvan. Proti koncu leta je bila ukinjena Pionirska organizacija. Ob dnevu mrtvih smo uredili grobove, spomenike in pripravili komemoracijo na Gričku.

Tudi 29. november, dan republike, smo praznovali spremenjeno.

Na prehodu iz starega leta v novo je dedek Mraz obdaril učence prvega in drugega razreda s knjigo Tri princeske, ki jo je napisal učitelj in pomočnik ravnatelja Darko Kočevar.

Slovo od zime smo proslavili z veselo pustno povorko po Črnomlju.

Od 25. februarja do 3. marca je bil gost naše šole učitelj iz Švice Alois Grüter.

K nam je prišel kot član skupine učiteljev v strokovni mednarodni izmenjavi izkušenj pedagoških delavcev. Hospitiral je v vseh razredih razredne stopnje in nam na pedagoški konferenci predstavil švicarski model izobraževanja.

Alois Grüter pri pouku glasbene vzgoje dokazuje, da jezik ni ovira – dober učitelj vedno najde pot do učencev.

V maju je bil učitelj Darko Kočevar gost v  švicarski šoli, sočasno pa si je ogledal še mednarodno razstavo učil v Baslu.

Ob dnevu žena, 8. marcu, smo organizirali koncert pevskih zborov OŠ Loka.

To je bilo edino poslovno leto (1989), ki smo ga na finančnem področju zaključili v rdečih številkah.

Leto 1990/91

Ravnateljica je postala učiteljica zgodovine in zemljepisa Danica Pucelj. Tudi to leto nas je pestila prostorska stiska, pouk razredne stopnje se je še vedno delno izvajal v prostorih srednje šole in v popoldanski izmeni.

Dobili smo štiri računalnike, vendar so le-ti pristali v kabinetu zaradi pomanjkanja prostora.

Organizirali smo prvo kiparsko kolonijo na pobudo likovnega pedagoga Boga Jakše – 51 učencev in 17 mentorjev.

Junija smo prvič izvedli odprti dan šole za starše z naslovom Šola malo drugače. Pripravili smo razstavo in pouk prikazali v številnih delavnicah.

Med učenci, starši in učitelji je veliko prahu dvignila ideja o ponovni uvedbi pouka v soboto.

Izvedli smo obrambni dan in pouk je potekal v naravi.

Ob koncu šolskega leta, po razglasitvi samostojne Slovenije in začetku osamosvojitvene vojne za Slovenijo, smo se v šoli pripravljali na najhujše. Šolski arhiv smo preselili v klet, na srečo pa so počitnice minile brez večjih pretresov.

Leto 1991/92

Problemu prostorske stiske se je pridružil še problem avtobusnega postajališča pred šolo, saj je večina učencev naše šole vozačev in je vzvratno obračanje avtobusov ogrožalo varnost učencev.

Na šoli je delovala šolska hranilnica.

Aktivno smo sodelovali s krajevnimi skupnostmi – s čistilnimi akcijami po krajih in delovnimi organizacijami – sodelovanje na kulturnih prireditvah.

25. septembra smo na šolo sprejeli pribežnike s Hrvaške in iz Bosne. Zaradi vojnih razmer se je prihod beguncev nadaljeval tudi v oktobru. Nadaljeval se je proces osamosvajanja Slovenije. Dobili smo svoje prvo plačilno sredstvo – bone in kasneje še prvo denarno enoto – slovenski tolar (SIT).

15. januar je bil zgodovinski dan za Republiko Slovenijo, saj so jo kot suvereno državo priznale prve države.

Med počitnicami so hišnik in učitelji prebelili šolo.

Na likovnem natečaju Otroci odraslim – srečno Petrol so učenci in mentor prejeli v dar prvi računalnik.

Leto 1992/93

V popoldanskem času smo nudili prostore naše šole učencem beguncem predmetne stopnje iz begunskega zbirnega centra Majer.

Uvedena so bila tri ocenjevalna obdobja.

Sodelovali smo v akcijski raziskavi o delu šolske svetovalne službe pod mentorstvom zavoda za šolstvo.

Skupina učiteljev se je vključila v izobraževanje Tempus – razvoj začetnega naravoslovja, konstruktivistični pristop.

24. aprila smo organizirali Dan drugačne šole. Starši so si lahko ogledali pouk in razstavo. Ob tej priliki je bila s slavnostnim programom z naslovom Hodil po zemlji sem naši (Oton Župančič) odkrita stenska slika v jedilnici in izdano glasilo z istim naslovom. Slika v velikosti 6,5 x 2,5 m je delo učencev likovnega krožka pod mentorstvom učitelja likovnega pouka Bogomirja Jakše, prikazuje pa Belo krajino z njenimi naravnimi in družbenimi značilnostmi – reko Kolpo, bele breze, belokranjsko hišo, običaje, kmečka opravila, otroške igre …

Prvič je bila organizirana plavalna šola za učence 4. razreda na Debelem rtiču.

Zaradi vse večjih finančnih težav so delovne organizacije nerade sponzorirale posamezne akcije v šoli.

Plače zaposlenih v OŠ Občine Črnomelj so bile najnižje v Sloveniji (Vir: Statistični urad), po prenosu sistema financiranja iz občine na državo se je položaj zaposlenih izboljšal.

Leto 1993/94

V tem šolskem letu je bila obnovljena Podružnična šola v Adlešičih s šestimi učilnicami, večnamenskim prostorom in knjižnico s čitalnico.

Ukinjen je bil pouk srbohrvaščine, namesto tega je bila uvedena dodatna ura slovenščine.

Začeli smo uvajati novo metodo – projektno učno delo – drugačna pot do znanja.

Zgodnje odkrivanje nadarjenih otrok smo uspešno izvedli v tretjem razredu z ekceleracijo – preskočitvijo razreda.

S prireditvijo Mladost, veselje, radost smo se predstavili staršem z zaključkom  projekta Ples in moda. Prireditev je vodil Plesni center Dolenjske.

Poskusno smo začeli uvajati opisno ocenjevanje v prvem razredu PŠ Adlešiči pod vodstvom učiteljice Dušice Petruna. Uvedli smo raziskovalne dneve za šestošolce v Adlešičih.

Med počitnicami je Svet za preventivo v cestnem prometu posredoval, da so se pred šolo uredile grbine za večjo varnost  učencev.

Leto 1994/95

Z dograditvijo avtobusnega postajališča je bil dovoz in razvoz učencev varnejši. Kljub najetim prostorom v Srednji šoli Črnomelj in dvoizmenskemu pouku v nekaterih razredih razredne stopnje smo na novo dva oddelka tretjih razredov vozili v PŠ Adlešiči.

V dogovoru s predstavniki ustanovitelja in Ministrstvom za šolstvo smo se odločili, da bomo začeli z dograditvijo šole v Loki, kamor se bo preselila predmetna stopnja.

16. februarja smo se z literarnim večerom zahvalili donatorjem za podarjene knjige in denarna sredstva za nakup knjig.

Leto 1995/96

V naš vzgojno-izobraževalni program se je vključilo 16 učencev beguncev.

Maja je bil sprejet zakon o uvedbi devetletne osnovne šole.

Največja pridobitev je bila adaptacija in dograditev upravnih prostorov in računalniške učilnice. Dobili smo večjo zbornico za učitelje, računalniško učilnico z enajstimi računalniki in upravne prostore za vodstvo šole, tajništvo, računovodstvo in dodatne strokovne delavce. Obenem je bila pred vlago zaščitena tudi šolska kuhinja.

Leto 1996/97

Prostorska stiska se je še povečevala, saj je srednja šola potrebovala učilnice za svoje programe.

Ideje o izvajanju pouka so bile naslednje:

  • trije oddelki prvega razreda v kontejnerjih, ki so bili v lasti RK Slovenije in bi jih prestavili pred OŠ Loka,
  • organizacija pouka v begunskem centru v bivših učilnicah,
  • predmetna stopnja pouk dopoldanska izmena, razredna popoldanska,
  • turnusni pouk predmetna dopoldne, razredna popoldne in menjava.

Izvedli smo zimski športni dan na Brezovici pri Črmošnjicah, lastno smučarsko vlečnico na motorni pogon nam je postavil hišnik Franc Žunič.

Leto 1997/98

Pouk se je izvajal na različnih lokacijah: 4 oddelki v srednji šoli, 3 oddelki popoldan, v Adlešiče smo vozili tri,  v Griblje pa dva oddelka. Ostali učenci razredne stopnje in predmetna stopnja so imeli pouk na matični šoli v dopoldanskem času.

Med zimskimi počitnicami smo organizirali različne delavnice za naše učence.

Z odprtim dnevom šole Odprite vsa okna, maj je! smo odprli računalniško učilnico.

Leto 1998/99

27. oktobra je bil postavljen temeljni kamen za prizidek k OŠ Loka.

Leto 1999/00

26. marca je bil v občini Črnomelj referendum o uvedbi samoprispevka do leta 2005, ki je imel v programu tudi telovadnico za našo šolo. Referendum ni uspel.

Med poletnimi počitnicami smo imeli 14-dnevno poletno šolo slovenskega jezika, ki jo je obiskovalo 32 otrok s Hrvaške, BiH, Zvezne republike Jugoslavije, Švice, Nizozemske, ZDA, Madžarske, Češke, Rusije in Nemčije. Otroci, stari od osem do sedemnajst let, so se sicer razlikovali po znanju slovenščine, skoraj vsi pa so imeli korenine v Sloveniji. Prebivali so pri svojih vrstnikih.

V spomladanskem času so se začela gradbena dela prizidka k šoli.

Organizirali smo državno tekmovanje iz matematike.

Leto 2000/01

10. oktobra je bila uradna otvoritev prizidka, manjkala je še oprema učilnic, 29. novembra pa smo začeli pouk v novih prostorih.

Dobili smo 13 novih učilnic, kabinete, predavalnico, novo knjižnico in zbornico ter spremljajoče prostore: sanitarije, garderobo za učence in povezavo (hodnika) s starim delom šole. Z dograditvijo šole smo izpolnili enega od pogojev za uvedbo devetletke. Še vedno pa nismo dobili učilnic za tehnični pouk, gospodinjstvo in računalništvo. Ob tej priložnosti je Darko Kočevar, pomočnik ravnateljice, napisal šolsko himno, izdelali smo šolsko zastavo in novi znak šole, ki ga je oblikoval učitelj likovne vzgoje Uroš Strugar z učenci likovnega krožka.

Leto 2001/02

S pridobitvijo novih prostorov so imeli pouk male šole štirje oddelki vrtca Otona Župančiča v Loki zaradi adaptacije njihovih prostorov.

Leto 2002/03

V prvem razredu smo uvedli devetletko in se pripravljali na uvajanje le-te v sedmem razredu. Učence in starše smo seznanjali z novim načinom ocenjevanja in izbirnimi predmeti.

Organizirali smo 20. regijsko srečanje Mladih tehnikov Bele krajine, Dolenjske in Posavja.

Leto 2003/04

Z uvajanjem devetletke smo nadaljevali v sedmem razredu in prvič smo ponudili izbirne predmete.

Vstop Slovenije v EU smo obeležili s prireditvijo Evropa – dober dan.

Na dobrodelni prireditvi smo zbirali sredstva za Orffov instrumentarij.

Leto 2004/05

Pouk športne vzgoje je bil omejen zaradi prezasedenosti športne dvorane. Učenci razredne stopnje so imeli pouk kar v razredih, ob lepem vremenu pa zunaj. Prvič smo izvedli zunanje preverjanje znanja v 3. razredu.

Organizirali smo področno tekmovanje iz logike.

Leto 2005/06

Uvedena je bila devetletka v vseh razredih. Učiteljice 1. triade so prevzele vodenje študijske skupine za 1. triado.

Konec septembra so nas obiskali slovenski rojaki iz avstrijske Koroške, ki so bili na seminarju slovenskega jezika v Ljubljani.

Z učenci naše šole je bila 26. marca posneta javna radijska oddaja Veseli tobogan na RTV-Slovenija.

Šest mesecev je bila preko javnih del zaposlena romska pomočnica.

Organizirali smo dobrodelno prireditev, s pomočjo katere  smo zbrali  večino sredstev za šolsko ozvočenje.

Leto 2006/07

Konec šolskega leta se je upokojila dolgoletna ravnateljica šole Danica Pucelj.

Prvič se je šolsko leto delilo na dve ocenjevalni obdobji.

S 1. januarjem je bilo uvedeno novo plačilno sredstvo – evro.

Organizirali smo prireditev Po stopinjah pomladi, prodajali izdelke učencev in izdali literarno glasilo.

Leto 2007/08

Ravnateljstvo je prevzela profesorica razrednega pouka Damjana Vraničar, njena pomočnica je postala tudi profesorica razrednega pouka Stanka Mržljak.

Začeli smo kuhati tople obroke tudi za dijake srednje šole.

Učenka naše šole Simona Plut se je uvrstila v finale Karaok in osvojila drugo mesto v državi.

Organizirali smo regijsko tekmovanje Mladina in gore.

Ministrstvo za šolstvo in šport je ukinilo splošni učni uspeh v dokumentaciji šole.

Februarja smo organizirali prireditev ob 40-letnici šolske stavbe v Loki z naslovom Stoji učilna zidana že 40 let. Prireditev je bila priložnost, da so se srečali učitelji in učenci naše šole.

Med zimskimi počitnicami je bila na naši šoli prvič organizirana Mednarodna kiparska kolonija mladih Črnomelj pod vodstvom učitelja likovne vzgoje Uroša Strugarja in v sodelovanju z ZIK Črnomelj. Tema mladih likovnih ustvarjalcev je bila Medkulturni dialog – povezovanje med mladimi.

Leto 2008/09

Oktobra je bila odkrita spominska plošča učiteljici in prosvetiteljici Josipini Primožič. Na prireditvi je nastopal tudi učiteljski zbor naše šole.

Z vključitvijo v projekt Zdrave šole smo izvedli dan gibanja in druženja vseh generacij – Šport špas, pri tem smo sodelovali z vodniki PD Črnomelj.

Preko projekta Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje smo zaposlili romsko pomočnico.

Ob občinskem prazniku je bila odprta prenovljena PŠ v Gribljah.

1. junija si je naša šola pridobila naziv Zdrava šola. Organizirali smo odprti dan šole z različnimi delavnicami in prireditev z naslovom Petje in ples sta pol zdravja.

Uvedli smo projekt Policist Leon svetuje (5. razred – prometna vzgoja), ki traja še danes. Sodelovali smo v mednarodni raziskavi trendov znanja matematike in naravoslovja TIMSS.

Ustanovili smo šolski sklad za socialno ogrožene otroke.

Vključili smo se v Mrežo učečih se šol in začeli razvijati vizijo šole: Z dobrimi medsebojnimi odnosi, v pozitivni klimi, v sodelovanju s starši, izobraziti in vzgojiti otroke za življenje.

Prvič smo izvedli tridnevno šolo v naravi za 4. razred v podružnični šoli Adlešiči in tudi dvodnevno planinsko šolo za šestošolce na Mirni gori.

Leto 2009/10

Zaradi obnove športne dvorane je bil okrnjen pouk športne vzgoje.

Prvič smo na delovno mesto sprejeli učiteljico – volonterko Ivo Jukič.

Začeli smo s projektom Shema šolskega sadja in zelenjave, ki ga financira EU.

V tem letu smo se vključili v usposabljanje za samoevalvacijo.

Posodobili smo vzgojni načrt in šolski red.

Vsako leto nudimo šolske  prostore društvu Sožitje za prednovoletno praznovanje.

S pomočjo akcij (zbiranje zamaškov, igrač, šolskih pripomočkov, rdeči noski …) razvijamo solidarnost in empatijo pri učencih  s humanitarnimi akcijami. Za učence, ki so dolgotrajno bolni, prizadeti v naravnih nesrečah, ali za učence, ki so ostali brez staršev, pa zbiramo tudi denarne prispevke.

Leto 2010/11

V septembru je bila prireditev ob odprtju prenovljene športne dvorane. Naši učenci so sodelovali na prireditvi ob odprtju vodne jame Vodenica pri Malih Selih, izdelali so tudi osnutek vodne učne poti. Sredi oktobra smo slovesno proslavili 150-letnico PŠ Adlešiči.

Ob 20-letnici samostojne Slovenije smo organizirali prireditev  z naslovom Rastejo trave in misli.

Kolektiv OŠ Loka Črnomelj je med potovanjem na ekskurzijo v Beograd in Novi Sad obiskal OŠ Ernestinovo blizu Osijeka na Hrvaškem, ki sodeluje na MKKMČ. Leto kasneje smo se odpravili na ekskurzijo v Sarajevo. Med potjo smo se v Tuzli ustavili na OŠ Husino, ki je s svojimi učenci redna gostja MKKMČ, leta 2011 pa je na podoben način bil izveden tudi obisk italijanske zamejske večstopenjske šole Doberdob.

Leto 2011/12

V okviru teme šolskega parlamenta Junaki našega časa smo na šolo povabili naša bivša učenca Majo Kuzma in Draga Satoška, ki sta učencem predstavila svoji življenjski poti, ki sta drugačni od večine. Učenci so ju spoznali kot vzornika s pomembnimi vrednotami.

Junak Slovenije za leto 2011 je postal učenec naše šole Jakob Lozar, ki je med počitnicami na morju rešil utapljajočega vrstnika. Predsednik Slovenije mu je podelil priznanje.

Leto 2012/13

Naša šola je bila izbrana med 10 šolami v Sloveniji, tekmovanje je organiziral Helios za Guinessov rekord v pleskanju. V okviru tega smo skupaj z učenci, starši, učitelji in drugimi zunanjimi sodelavci prepleskali garderobo za učence in nekatere učilnice.

Z vrtcem Otona Župančiča smo organizirali mini olimpijado.

Prvič smo izvedli eko praznik s proizvajalci domače hrane.

Začeli smo se usposabljati za učenje s pomočjo gibanja – FIT pedagogika.

Leto 2013/14

Z zavodom za šolstvo smo začeli sodelovati v projektu Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja.

Zabeležili smo največje število vpisanih učencev v oddelke podaljšanega  bivanja, in sicer 204 učenci od 1. do 5. razreda ali 70 %.

Zavarovalnica Triglav je popeljala učence s športnimi dosežki na nagradni izlet na ogled smučarskih skokov v Planico.

Pripravili smo odmevno občinsko prireditev ob državnem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti v Kulturnem domu Črnomelj. Učenci OPZ matične šole in PŠ Adlešiči so se prvič uvrstili na državno tekmovanje pevskih zborov v Zagorju.

Leto 2014/2015

Na dobrodelni prireditvi Jasna nastopil tudi na novo ustanovljeni pevski zbor zaposlenih na OŠ Loka.

Po dolgih letih je bil zaradi obilice zapadlega snega odpovedan en dan pouka, ki smo ga kasneje nadomestili.

Imeli smo veliko prireditev ob 25 letnici samostojne šole “Šola v mozaiku časa”, ki je bila zaradi neuporabnosti jedilnice v športni dvorani.

Prvo leto smo uporabljali elektronski dnevnik.

Leto 2015/2016

Obnovili strop jedilnice.

Lutkovni krožek je dobil zlato priznanje na državnem srečanju lutkovnih skupin.

V 57. letu umrl učitelj tehnike in tehnologije na naši šoli Dušan Kure.

Poleg elektronskega dnevnika v tem letu uvedli še elektronsko redovalnico.

 

Simboli šole

Šolski zvonec, šolsko glasilo, znak šole in šolska himna predstavljajo celotno podobo šole, prepoznavnost in pripadnost.

Zvočni signal, ki ga predvajamo na začetku in koncu šolske ure na matični šoli Loka, je odlomek iz četrtega odstavka simfonije znanega slovenskega skladatelja Marjana Kozine, rojenega v Novem mestu. Četrti odstavek nosi naslov Bela krajina in je posvečen naši deželici pod Gorjanci ter vsem Belokranjcem na osvobojenem ozemlju, ki so borce  nesebično sprejeli medse. Skladba postaja simbol ne le vojnih časov in doživetij, temveč hotenj in volje do življenja vsega naroda. To, največkrat predvajano, slovensko simfonično delo je skladatelj ustvaril med 2. svetovno vojno in jo dokončal v povojnem času v Ljubljani in na Trški gori. Navdih je črpal iz ljudske glasbene zapuščine.

V zvočnem signalu prepoznamo melodijo Zelenega Jurija, znanilca pomladi, sreče, veselja, katerega simbol imamo v šolskem grbu in po katerem se imenuje šolsko glasilo. Čas malice pa nam naznanja odlomek iz šolske himne našega učitelja Darka Kočevarja, ki jo pojejo učenci otroškega pevskega zbora pod vodstvom Majde Veselič.

Himna: Osnovna šola Loka Črnomelj

Zastava: Barve zastave Osnovne šole Loka Črnomelj predstavljajo zunanjost naše šolske stavbe, ki je po večini obdana z rdečimi, rumenimi in belimi barvami. Med rdečim in rumenim poljem se nahaja belo, na sredini tega in hkrati tudi na sredini zastave pa je grb šole.

Grb simbolizira Zelenega Jurija, dečka v beli narodni noši, okrašenega z brezovimi vejami, ki ga v času jurjevega jurijaši spremljajo skozi vas, da prinesejo pomlad, zaželijo srečo in prejmejo darove od ljudi, ki odprejo vrata. Jurijeva podoba se nahaja na modrem ozadju, ki simbolizira modrost, znanje in učenje. Njegova drža s široko razprtimi rokami pa predstavlja prijaznost in gostoljubnost naše šole in Bele krajine, kjer živimo.